600 let komisarjev - pismo kardinala Sandrija

Kardinal Leonardo Sandri

Pismo ob 600-letnici ustanovitve komisarjev za Sveto deželo 

13. februarja 2021 – izjava za tisk

Prečastiti pater kustos Svete dežele in gvardijan Gore Sion, br. Francesco, častiti patri komisarji za Sveto deželo,

Gospod naj vam podari mir!

Danes slavimo 600-letnico, kar je papež Martin V. z bulo »Hiis quae pro« pooblastil gvardijana na Gori Sion, Giacoma di Antonio, in njegove naslednike, da postavljajo, odstavljajo in zamenjujejo »prokuratorje ali komisarje« pri katoliških narodih z namenom, da priskrbijo potrebno podporo za poslanstvo, ki ga je začel serafski oče sveti Frančišek, potem ko je sam osebno obiskal kraje našega odrešenja; in to poslanstvo se v imenu Cerkve z vašim neutrudnim delom nadaljuje vse do danes.

Sveti kraji imajo ta privilegij, da so bili izbrani za prizorišče odrešenjskih dogodkov in so bili skozi dolgo zgodovino vedno v prvenstveni skrbi papežev, kar dokazujejo številni dokumenti, ki so jih izdali v podporo frančiškanov, varuhov Svete dežele. Tudi sveti papež Pavel VI. je sledil odločitvam papeža Martina V. in drugih svojih predhodnikov, zato je leta 1974 ob slovesnem prazniku učlovečenja Besede objavil apostolsko spodbudo »Nobis in animo«. Papež Montini je prvi med nasledniki svetega Petra, ki se je kot romar vrnil v Sveto deželo. V tej svoji apostolski spodbudi spomni na gorečnost apostola Pavla, ki je med Cerkvami v Makedoniji in Ahaji spodbujal in organiziral nabirko za revne kristjane v Jeruzalemu in papež to zgodovinsko dejanje poveže s predanostjo sinov svetega Frančiška, ki so sprejeli poslanstvo, da »... služijo krajevni Cerkvi ter varujejo, obnavljajo in branijo krščanske svete kraje«.

Predragi bratje, praznovanje obletnice nas vodi k izvirnemu dogodku, ki je zaznamoval naše življenje in nas spodbuja k razmisleku o globljem in plemenitejšem pomenu, ki ga ta izraža. Poleg tega nas vabi, da obudimo spomin in da ocenimo, kako prvotni namen ustreza konkretni današnji stvarnosti.

Zato se predvsem čutim dolžnega zahvaliti se v imenu Dikasterija vsem vam,  dragi komisarji. Vi ste, kakor sem vam rekel že na 4. kongresu za komisarje Svete dežele leta 2018, kapilarno razpršeni po vsem svetu in ste sprejeli službo, da prebujate in spremljate tisto pozornost, ki jo mora do Svete dežele čutiti vsak kristjan.

Vaše delo in vaš poklic je drugačen, edinstven in poseben. Niste poklicani, da sodelujete in prispevate v misijonih. Ne. Vaše delovanje je neposredno povezano z istovetnostjo vsakega kristjana, ne glede na to, od kod izhaja in kje prebiva. Kakor pravi psalm: »vsi smo bili rojeni tukaj«, tj. v Jeruzalemu. V tem smislu se vaše delo istoveti z biserom misijonov reda manjših bratov in, če mi dovolite reči, vesoljne Cerkve. Vi ste »ambasadorji« Svetih krajev razpršeni od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Sprejeli ste poslanstvo, ki ga izvršujete v krajevni Cerkvi. Poklicani ste, da širite poznavanje Svete dežele, da pri Božjem ljudstvu poglabljate pobožnost do teh krajev. Nikakor nikoli ne pozabite, da gre vaše delovanje preko prostorskih meja. Je namreč poslanstvo univerzalnega značaja.

Vsekakor se mora ta privilegij, zaupan Frančišku in potem njegovim sinovom, uresničevati predano, pregledno, pošteno in odgovorno, ne da bi izpred oči izgubili cerkveni značaj, ki ga pokriva. Ste posebni udje, a pripadate istemu telesu, ki je Cerkev, in ste poklicani k neutrudnemu sodelovanju. Vsak od vas ima kakšen drugačen položaj, a enako dragocen. Kakor pravi apostol Pavel: »Ne more oko reči roki: 'Ne potrebujem te', tudi ne glava nogam: 'Ne potrebujem vas.' Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo, medtem ko ugledni tega ne potrebujejo« (1 Kor 12,21-24). V tem duhu vas vabim, da to sprejemate v popolni ponižnosti in da imate glede te zadeve vedno pred očmi papeške določbe, da jih izvršujete in uporabljate pregledno in odgovorno. Počutite se Cerkev, eno samo telo, saj: »Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, če je en ud v časti, se z njim veselijo vsi. Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase udje« (1 Kor 12,26-27).

Predragi komisarji, pred Boga, ki vam je zaupal to poslanstvo, se je potrebno postaviti kakor njemu všečno kadilo. V tem smislu se je vedno treba zavedati, da zadaj za stvarnimi dobrinami, ki gredo skozi naše roke in ki jih seveda samo upravljamo, stojijo konkretna imena in osebe, ki se iz ljubezni do Boga zanesejo na nas. Kakor sem vam rekel pred tremi leti: »Prepričan sem, da imamo kot Kongregacija, kot Kustodija in komisarji lahko jasno pred očmi prizor, ko Jezus pohvali ubogo vdovo, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico vse, kar je imela, in Jezus jo je pohvalil.«

Ob koncu, predragi bratje, bi rad, da se spomnimo na vse tiste, ki so v teh šestih stoletjih zavzeto podpirali to delo: Gospod naj jim bogato povrne, kakor je obljubil zvestim služabnikom evangelija.

Ponovno vam izražam priznanje za vaše dragoceno služenje in vas spodbujam, da nadaljujete in da se nikdar ne utrudite delati dobro. Kot ambasadorji Svetih krajev se osebno zahvalite v imenu Cerkve vsem dobrotnikom Svete dežele. Postanite živ glas Svetega Očeta za vse tiste, ki na različne načine nadaljujejo delo, ki ga je začel apostol Pavel, in omogočajo, da se uresniči poslanstvo, ki ga je asiškemu Ubožcu in njegovim sinovom zaupal Gospod in so ga potrdili Petrovi nasledniki.

Vaše korake in vaše poslanstvo spremljam s svojo molitvijo in kličem nad vsakega izmed vas obilje nebeških darov.

kardinal Leonardo Sandri

prefekt Kongregacije za Vzhodne Cerkve