25-letnica komisariata - pridiga

KOMISARIAT -25-letnica

Brezje, 9 november 2013

            »V poslednjih dneh se bo zgodilo: Gora hiše Gospodove bo trdno stala kot najvišja med gorami, dvigala se bo nad griči in k njej bodo hiteli vsi narodi. Številna ljudstva bodo prišla in rekla: Pridite, pojdimo na goro Gospodovo, v hišo Jakobovega Boga. Poučil nas bo o svojih potih in hodili bomo po njegovih stezah. Kajti s Siona bo prišla postava in beseda Gospodova iz Jeruzalema!« (Iz 2,2-3).

            Dragi bratje mašniki, cenjeni gostje, dragi romarji, bratje in sestre v Kristusu! Prisrčno vas pozdravljam, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa! Danes smo se zbrali, da proslavimo 25-letnico obstoja našega Komisariata za Sveto deželo in 25-letnico delovanja njegovega komisarja p. Petra Lavriha pod geslom: »Pridite, pojdimo na goro Gospodovo, v hišo Jakobovega Boga!«

            In tudi mi smo danes podobni svetopisemskim romarjem, ki jih opeva kralj David: »Veselim se, ko mi govorijo: V hišo Gospodovo pojdemo! Naše noge pa stojijo že pred tvojimi vrati, Jeruzalem!« (Ps 122,1-2). Kdo ve, kako daleč od Jeruzalema se pobožni romarji pogovarjajo, da pojdejo v Davidovo mesto, njihove noge pa stojijo že pred vrati svete prestolnice in naporna pot je ves čas potovanja že za njimi! Podobno izkušnjo ima, sem prepričan, tudi vsak izmed nas: posluša berila in evangelije v naših cerkvah, njegove noge pa stojijo že na svetih krajih v deželi izvoljenega ljudstva …

            Naše današnje geslo, dragi romarji, pa naj bo beseda: Legenda! Kajti ustaviti se hočemo pri dveh legendah. Beseda 'legenda' namreč šele na drugem mestu pomeni tisto, kar je bajeslovno in komaj verjetno, na prvem mestu pa pomeni tisto, kar je treba brati, tisto, kar se splača brati, to je tisto, kar je treba vedeti in poznati! In obe naši današnji legendi, ki ju imamo v mislih, sta takšni, da je zanju treba vedeti in ju poznati.

            Prva naša današnja legenda je seveda prestolnica Jeruzalem, legenda med vsemi prestolnicami širnega sveta. Ob odhodu iz Svete dežele sem namreč že pred leti na letališču kupil knjigo z naslovom Legende o Jeruzalemu, ki sem jih te dni preštel in navdušen ugotovil, da jih je natančno tristo. In prav gotovo niso zbrane vse, temveč samo najbolj pomembne in znane: Vse legende do zadnje pa so eno samo vsestransko in stalno preseganje zemeljskih stvarnosti in brezkončno poveličevanje prestolnice, ki si jo je Gospod izvolil za svojo lastnino in za svoje bivališče (Ps 132).

            Na začetku prvega poglavja piše: »Tako govori Vsemogočni Gospod: To je Jeruzalem! V sredo narodov sem ga postavil in okoli njega dežele« (Ezk 5,5). In pisec nadaljuje: »Na višavi gore stoji Jeruzalem, Božje mesto, in se razgleduje po obzorju, prestolnica Izraela in svetišče njegovega duhovnega življenja, lepotica na višavi in veselje vse zemlje (Ps 48,3). Jeruzalem je domovina velikih prerokov; tu so izrekli svoje navdihnjene misli, ki so postale sestavni del glavnih verstev človeštva. Zato je Jeruzalem sveta prestolnica in jo častijo Judje in Kristjani in Muslimani. Stari so verjeli, da je Jeruzalem srce vesolja in temelj vsega sveta« (Legends of Jerusalem, 3).

            V drugi zbirki judovskih legend pa sem našel povzetek legend o jeruzalemskem templju, ki se glasi takole: »Občudovanje, ki si ga je zaslužila resnična lepota templja, so povečevale vse legende, ki so se pripovedovale o njem: vonj njegovih kadilnih dišav je povzročal, da so kihale vse koze v čredah daleč naokoli; svetloba šotorskega slavja je tekmovala s svetlobo sonca, ves Jeruzalem je bil razsvetljen kakor podnevi; škripanje tempeljskih vrat, ko so se odpirala, je prebujalo celo prestolnico … Vse to so bili samo ljudski in preprosti izrazi ljubezni, ki so jo vsi gojili do templja, in je izvirala iz globokega prepričanja, da je tempelj bivališče živega Boga (Le Judaisme Pal. 112).

            Naša današnja druga legenda pa je seveda naš komisar pater Peter, ki vodi Komisariat od njegove ustanovitve in je že davno prekoračil svoj stoti obisk svetih krajev. In ne smemo pozabiti rabinske modrosti: »Kdor je prebral postavo stokrat, ni enak tistemu, ki jo je prebral sto enkrat!« Tako tudi kdor je v Sveti deželi bil stokrat, ni enak tistemu, ki je bil sto enkrat! Resnično si jemlje za svoje psalmistove besede: »Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj gre v pozabo moja desnica. Jezik naj se mi prilepi k nebu, če se te ne bom spominjal, če ne bom imel Jeruzalem za svoje največje veselje« (Ps 137,5-6).

            Njegovo delo in zavzetost pa bom ponazoril tudi z rabinsko zgodbo o zavarovalnem uslužbencu: Zavarovalni uslužbenec se poda na rusko podeželje in sklene življenjsko zavarovanje z velikim številom kmetov. Ko kmetje odkrijejo, da je zavarovalničar jud, zahtevajo, naj se da krstiti, ali pa prekinejo sklenjena zavarovanja. Jud takoj pristane, da se da krstiti. Kmetje ga napotijo k župniku in ga čakajo v gostilni. Po nekaj urah pride mož ves sijoč iz župnišča in stopi v gostilno, kjer ga sprejmejo vsi veseli in ga takoj vprašajo: »Torej, si krščen?« »To ne, pač pa je župnik zavarovan!«

            Dragi Abuna, naj se ti mladost obnavlja kakor orlu (Ps 103,5), Gospodu pa te priporočamo tudi z besedami kralja Davida: »Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, varuje naj te ime Boga Jakobovega. Pošlje naj ti pomoč iz svetišča in s Siona naj te podpira. Spominja naj se vseh tvojih daritev in tvoje žrtve naj milostno sprejme. Podeli naj ti, česar si tvoje srce želi in naj izpolni ves tvoj načrt. O da bi se veselili tvoje zmage in v imenu našega Boga razvili zastave!« (Ps 20,2-6). Čestitamo s pozdravom romarjev ob odhodu iz Jeruzalema: »Prihodnje leto v Jeruzalemu!«

Jurij Bizjak, koprski škof

-   -   -   -   -   -   -  

Članek o slavju in zvočni posnetek na strani Radia Vatikan

Pogovor s komisarjem p. Petrom na TV Exodus: posnetek.

Janez Kotar: Fotografije slavja